»Glasba vsaj zame intenzivna fizična izkušnja, ne samo ko jo izvajam, temveč tudi poslušam.«

»V lotosu zgubljenih vrtov / Se mi prikazuje // Mesečina na srežu / Motnogluhih trav // Do konca / Te pravljice // Razsejane po odlomkih v pestiče / Kovinskih puščav«

»Nič narobe s tem, če se na trenutke dolgočasiš – to je del procesa gledanja filma.«

»V takih trenutkih, ko je duša drzna, se lahko zgodijo čudovite reči.«

»Živimo v času, ko so podobe in zgodbe vedno z nami, a pogosto brez prostora, da bi se nas res dotaknile. Kino je prostor, kjer se čas za trenutek ustavi, kjer sedimo v temi in se učimo gledati, poslušati in biti prisotni.«

»Glavni lik filma je ženska. Neprilagojena ženska, ki hrepeni po vsem, po čemer hrepeni tudi prilagojena ženska, le da se s tem spopada na drugačen način. Kot režiserko me zanima taneprilagojenost in kaj se zgodi, ko neprilagojena ženska ob prelomnici, tik pred 27. rojstnim dnem, izgubi menstruacijo. Kako se neprilagojeno spopade s tem!«

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«

»K sreči je film družabno bitje, ob katerem nisi nikoli zares sam.«

»To vsaj je moja izkušnja.«